Prvi pomen Kalvarije, ki je omenjen v slovarju Kraljeve španske akademije ( RAE ), omenja pot, ki jo je treba označiti z oltarji ali križi, medtem ko v vsaki postaji molijo, da se spomni Jezusovega pohoda na goro, kjer je bil križane

Kalvarija izvira iz latinske kalvarije, čeprav se domneva, da je njeno etimološko poreklo v grškem izrazu, ki ga lahko prevedemo kot "mesto lobanje" . Krščanska tradicija kaže, da je bilo to območje zunaj obzidja mesta Jeruzalem . Sveto pismo kaže, da je na tem hribu Jezus nosil svoj križ in je bil križan.

Čeprav je to ime, ki ga najpogosteje podajamo kraju, kjer je bil Jezus križan, ga lahko imenujemo tudi Golgota, izraz, ki izhaja iz grščine. Aluzija na lobanje izhaja iz oblike tega hriba, ki spominja na človeško lobanjo.

V čast Jezusu obstajajo krščanske cerkve, ki imajo kraje, ki predstavljajo različne stopnje, ki jih je Božji sin hodil na poti k križanju. V argentinskem mestu Tandil, ki se nahaja v provinci Buenos Aires, se nahaja hrib El Calvario, kjer so bile nameščene kamnite predstavitve križeve postaje .

V pogovornem jeziku se Kalvarija imenuje zaporedje problemov in konfliktov, ki povzročajo zaskrbljenost, tesnobo ali bolečino. Na primer: "To je Kalvarija! Izgubil sem službo, ne vem kako plačati hipoteko in pravkar so napovedali, da se bodo cene za elektriko in vodo dvignile ", " Moje življenje je postalo preizkušnja, ko so mi umrli starši ", " S pomočjo moje družine I Odšel sem od preizkušnje z drogami .

Recimo, da se par odloči vzeti tedenske počitnice in organizira potovanje na Karibe . S močno nevihto imajo potniki poln turbulenc, ki povzročajo veliko strahu. Ko pridejo na letališče, ugotovijo, da so ukradeni njihovi kovčki. V naslednjih dneh zaradi slabega vremena težko uživajo na plaži. Nazadnje se obe vrneta domov, se počutita slabo, prizadeta zaradi tropske bolezni . Zaradi vseh teh situacij so svoje počitnice opredelili kot "Kalvarijo" .

Ta uporaba izraza kalvarija je značilna za tiste ljudi, ki se opirajo na pretiran jezik, da bi opisali svoje izkušnje in dogodke, ki jih obkrožajo, nekaj, kar je zelo značilno za določene kulture, v drugih pa je zelo redko. V tej skupini besed najdemo tudi mučenje, nesrečo, mučenje in pekel, ki se pogosto uporabljajo za označevanje situacij, ki jih je težko prenašati, s tako široko paleto možnosti, ki s potovanja z avtobusom brez praznih sedežev pokrivajo posledice. naravne katastrofe, ki je pustila desetine mrtvih in ranjenih.

Morda ta pretirana uporaba določenih besed ni posledica izključno načina bivanja sogovornika ali določene kulture, temveč tudi dejstva, da koncepti, na katere se nanašajo, nimajo neposredne zastopanosti v trenutnem življenju. Če se posebej osredotočimo na pojem Kalvarija, ga zagotovo ne uporabljamo vsak dan, da bi omenili gore, na kateri je bil Jezus križan, ali isto pot, po kateri se je moral soočiti s svojo kruto usodo .

Zato v vsakdanjem govoru pravimo, da Kalvarija razmišlja o zelo težki situaciji, ki jo je treba prečkati, prav zaradi trpljenja, ki ga predstavlja ta stran življenja Jezusa Kristusa. Vendar pa fleksibilnost, ki nam jo daje jezik, pomeni, da pogosto izberemo najmanj primerne besede za opis naših izkušenj, ne glede na to, ali jih dodajamo ali odvzemamo njihov vpliv.