Celo latinsko moraš, figurativno rečeno, zapustiti etimološko poreklo izraza podobnost. Zlasti lahko ugotovimo, da izhaja iz vsote dveh elementov: besede similia, ki jo lahko prevedemo kot "podobno", in pripone - anza, ki je enakovredna "številčnosti".
Podobnost je kakovost podobnosti (ki je podobna nekomu ali nečemu). Dva živa bitja ali podobni predmeti imajo določene značilnosti. Na primer: "Arhitekt je ustvaril ta dvorec v podobi palače Louvre", "ne razumem povpraševanja po plagiarstvu: oba dela nista podobna", "podobnosti med temi knjigami so očitne in nihče jih ne more zanikati" .
Podoben koncept lahko uporabimo tudi z občutkom za težo ali demonstracijo : "Ne vem, kaj storiti ob takem problemu", "Nikoli nisem slišal takšne zgodbe" .
S podobnostjo, ki se nanaša na geometrično sliko, se kaže, da je številka drugačna od druge samo zaradi velikosti, saj njeni deli ohranjajo enak delež. V tem smislu so podobni trikotniki tisti, ki imajo razmerje podobnosti in imajo zato podobno obliko. V primeru trikotnikov, za razliko od drugih številk, je oblika odvisna samo od njihovih kotov.
Tako dobijo vrsto maksime, ki so neizpodbitne. Predvsem je pokazano, da imajo vsi enakostranični trikotniki posebnost, da so podobni.
Vse to, ne da bi pozabili, da sta dva trikotnika na splošno podobna, če imata sorazmerno homologne strani in enake homologne kote. Tako dobimo največje razmerje podobnosti, ki ga lahko definiramo kot razmerje med deležem strani trikotnikov.
Ugotovljeno pa je tudi, da je omenjeno razmerje podobnosti enako tistemu, ki bi bil razmerje med podobnimi trikotniki.
V krščanski teologiji se latinski izraz imago dei nanaša na ustvarjanje človeka na "podobo in podobo" Boga . Teologi verjamejo, da je ta svetopisemska fraza povezana z oblastjo, ki jo je Bog dal človeku nad drugimi bitji in z zmožnostjo za razmnoževanje.
Po drugi strani pa je podobnost Svetega pisma povezana s popolnostjo podobe, razumevanjem podobe kot refleksije duše. Za sv. Tome Akvinskega so bila vsa bitja ustvarjena na podobo Boga, ki je podoba (duša), ki razlikuje človeka od ostalih bitja.
Prav tako ne moremo prezreti obstoja tistega, kar je znano kot fonetična podobnost, kar določa, kako izgledajo različne besede. Izračun tega je narejen na podlagi razdalje med njimi in je določen z dejstvom, da čim manjši je, bolj so si podobni.
Za zaključek je treba poudariti, da obstaja več literarnih del, ki v svojem naslovu uporabljajo izraz podobnost. To bi bilo na primer primer »Poroke o podobnosti«, ki jo je leta 1996 napisal John Boswell.