Izraz merilo izvira iz grške besede, ki pomeni "soditi" . Merilo je sodba ali razločevanje osebe . Na primer: "Po mojem mnenju bi moral sodnik sankcionirati napako vratarja", "umetniška merila teh spornih del sprašujejo mnogi ljudje . "

Merilo je torej nekakšen subjektivni pogoj, ki dopušča določeno izbiro. Skratka, to je tisto, kar podpira vrednotenje sodbe .

Enako stanje je mogoče razumeti na različne načine glede na merilo . Če mati udari svojega sina, ko ga ne posluša, se nekateri strinjajo, drugi pa obsodijo dejanje. Po merilih prve skupine je slap kazen, ki služi kot lekcija in izboljšuje otrokovo vedenje. Tisti, ki niso naklonjeni, bodo imeli drugačno merilo, če bodo verjeli, da fizično kaznovanje ni nikoli pozitivno.

Merilo je tudi zahteva, ki jo je treba spoštovati, da se doseže določen cilj ali zadovolji potreba.

V tem smislu, torej od tega pomena, najdemo veliko različnih pomembnih kriterijev. Tako lahko na primer navedemo tisto, kar je znano kot merilo stabilnosti. Lahko ugotovimo, da se sklicujejo na niz pravil ali zakonov, ki jih mora plovilo strogo spoštovati, da bi dosegli potrebno varnost, ki preprečuje prevrnitev. Med tistimi, ki izstopajo, so merila dinamike, širine ravnotežja ali metacentrične višine.

Po drugi strani pa najdemo tudi vrsto pomembnih kriterijev na področju fizike. Med njimi bi izpostavili tako imenovani Rayleighov kriterij ali Lawsonov kriterij, ki se nanašata na spektralne linije in proizvodnjo energije prek fuzije.

Drug pomemben kriterij je na primer tisti, ki se razvija na področju telekomunikacij in se imenuje Nyquistov kriterij. Leta 1928 je bil prvič ustanovljen, zadolžen za to delo pa je bil švedski Harry Nyquist. Predvsem je mogoče določiti ta izrek, ki obravnava vzorčna dejanja.

Poleg omenjenih sektorjev obstaja tudi nekaj pomembnih meril, ki so zelo pomembna tudi na drugih področjih znanstvenega področja. Tako je, na primer, na področju matematike Cauchyjev kondenzacijski kriterij, Leibnizov kriterij ali kriterij sendviča. Po drugi strani pa je v statistiki še en enako pomemben kot Chauvenetovo merilo.

Kriteriji za tekstualnost določajo pravila, ki jih je treba izpolniti, če štejemo, da je niz stavkov besedilo. Ta merila so sprejemljivost, kohezija, skladnost, informativnost, intencionalnost, intertekstualnost in situacijskost. To pomeni, da če je več stavkov ali odstavkov v istem kontekstu in izpolnjujejo ta merila, se lahko vsebina obravnava kot besedilo. V nasprotnem primeru so lahko izolirane besede ali besedne zveze, ki nimajo smisla kot enote.