Izraz beseda izvira iz latinske parabole in izraža enega od najbolj bistvenih elementov v katerem koli jeziku; je funkcionalni del izraza, omejen s premori in naglasi. Kombinacija besed in njihovih pomenov omogoča, da se oblikujejo stavki in stavki, vsota različnih besed v danem izrazu pa ima za posledico specifičen in specifičen pomen.

Znotraj slovnice lahko besede dobijo številne klasifikacije : glede na njihovo uporabo v stavku (glagoli, samostalniki, pridevniki, prislovi itd.), Število zlogov, ki jih predstavljajo (enozložni, nedilabični, trisloški in večzapisljivi) ) ali njegovo poudarjanje (akutno, resno in sferično). Vsak od njih izpolnjuje določeno funkcijo glede na kontekst, v katerem se uporablja. Nekateri primeri stavkov, v katerih se izraz pojavlja, so lahko: "Učitelj me je vprašal za tri primere besed, ki se začnejo s črko h", "Bat je beseda esdrujula", "Ne razumem, katero besedo ste napisali tukaj" .

Beseda pojem se včasih uporablja za povezovanje z zmogljivostjo govora, talentom v govorništvu, pisno predstavitvijo ustnega jezika ali s tem, kar pravi druga oseba. Primer tega so naslednji stavki: "Ko sem videl podobe, sem bil brez besed", "Besede inženirja Ricciardinija so pohvalili javnost" .

Druge uporabe pojma so povezane z obračanjem, da se izrazite na sestanku ali skupščini in z obljubo ali zaupanjem posameznika: "Delegat Lagusto bo govoril, ki je zahteval besedo", "mi je Jorge dal besedo zato mora priti . "

Medtem so slabe besede tiste, ki so grobe ali nespodobne. Običajno so povezani z eshatološkimi ali spolnimi vprašanji. Kadar gre za pejorativno obliko, v kateri se posameznik dotakne drugega, se te besede imenujejo žalitve, njihov namen pa je, da poškoduje ali prizadene prejemnika, ki se nanaša na določene prakse, stališča ali celo telesne ali duševne motnje.

V računalništvu se imenuje rezervirana beseda tisti bistveni izrazi določenega programskega jezika, ki jih programer ne more uporabiti za sklicevanje na objekte ali vrednosti, ki jih je ustvaril. Na primer, če in za nekaj časa .

Besede in jezik

Vsaka beseda ima svoj pomen glede na regijo, v kateri se uporablja, zato se pogosto zgodi, da se v različnih državah določeni izrazi ne nanašajo na isto, celo na nasprotne stvari. Na primer, v Buenos Airesu je "curro" izkoriščanje ideje ali izdelka, ki omogoča enostavno plačilo, v Španiji pa je sinonim za "delo".

Po drugi strani pa v večini jezikov obstajajo besede, ki naj bi bile prepovedane, imenujemo jih tabuji in so na splošno povezane z določenimi vidiki zgodovine tega kraja, ki ga želimo skriti, ali z verskimi stigmami. V Romuniji je na primer beseda socializem tabu in v mnogih konzervativnih državah izrazi, povezani s spolnostjo.

Opredelitvi lahko dodamo tudi, da se v špansko govorečih državah izraz "ureditev besed" običajno uporablja za izražanje dogovora med dvema strankama, ki ni bil zapuščen v pisni obliki, kjer vsak zaupa drugemu in izpolnjuje zahteve omenjenega sporazuma.

Za konec bomo rekli, da je za razumevanje zgodovine ljudi dovolj, da se približamo njihovemu jeziku, do preobrazb, ki so potekale v njihovem jeziku, torej v njihovih besedah. Razumeti izvor besed, ki se uporabljajo na določenem mestu, je približati se njeni zgodovini in brez tega pristopa je nemogoče poznati prostor. Če malo pogledamo v naše okolje, bomo videli, da uporabljamo besede, ki jih sploh ne vemo, od kod prihajajo, in ker smo v krvi registrirali tradicijo številnih držav (Italije, Španije, Francije itd.), Vemo, da izvirajo besede, ki jih uporabljamo vsak dan. to bo boljši način, da se približamo, kdo smo sami, od koder prihajajo. V zvezi s tem odstavkom je vredno navesti, kaj izraža intelektualka Joseph T. Shipley, ki je povedal, da je s preučevanjem zgodovine besede mogoče razumeti, kako mislijo in so mislili moške, ki oblikujejo potek civilizacij.

V zahodnih jezikih se beseda nagiba k zelo specifičnemu značaju, medtem ko v jezikih, kot je japonščina, nimajo te konotacije, vendar so bolj kontekstualni. Če nadaljujemo s tem primerom, kljub temu, da imajo v španščini besede spol in število v drugih jezikih, kot so japonske besede, se ne uvrščajo na ta način. Zato so stavki sestavljeni iz različnih dopolnil.