Pred določitvijo pomena besede orografija je treba pojasniti njegovo etimološko poreklo. V tem smislu bi morali pojasniti, da gre za besedo, ki prihaja iz grščine, saj je sestavljena iz treh elementov tega jezika:
• samostalnik "oros", ki ga lahko prevedemo kot "gora".
• Glagol "graphein", ki je sinonim za "zapis".
• Pripona "-ia", ki se uporablja za označevanje "kakovosti".
Orografija je del fizične geografije, ki je posvečena opisu gora . S kartografskimi predstavitvami ( zemljevidi ) je mogoče vizualizirati in proučiti relief regije .
Orografske študije so pomembne pri načrtovanju različnih infrastrukturnih del. Ko je čas za razširitev železniške proge ali za risanje nove ceste, je nujno poznati orografske značilnosti terena, da se prilagodi vzponom, pobočjem itd.
Obstaja več agencij v različnih državah, ki so odgovorne za razkritje vseh informacij, povezanih z orografijo določenega kraja. Tako je na primer v Španiji subjekt, ki je dodelil to delo, Nacionalni atlas Španije, ki zagotavlja informacije o glavnih gorskih vrhovih, tako trenutnih kot zgodovinskih zapisih.
Kmetijstvo in rudarstvo sta prav tako privlačna za orografijo, saj analiza olajšav pomaga spoznati značilnosti tal in podtalja. Za pravilno uporabo teh virov je zato potrebno orografsko delo.
Po drugi strani pa se pojem orografije uporablja za poimenovanje niza vzpetin, ki obstajajo v določeni regiji. Na primer: "Nepalska orografija je zelo pomembna", "Živimo v mestu slabe topografije, skoraj brez valovanja", "Če želite vaditi alpinizem, morate poznati orografijo destinacije, ki jo obiščete", "Ko so mi govorili o v orografiji te države, nisem nikoli pomislil, da bi našel tako veličastno pokrajino . "
Lahko rečemo, da orografija vpliva na podnebje vsakega ozemlja. Vplivi gora na padavine od gibanja zraka navzgor (neizogibno, ko pride do orografske ovire, ki jo domneva gora), povzroči kondenzacijo. Ta ista značilnost povzroča večjo oblačnost. Po drugi strani pa vrhovi gora pospešujejo hitrost vetrov.
V tem smislu lahko torej rečemo, da orografija vpliva tako na količino padavin kot na oblačnost in celo na sunke vetra, ki jih je mogoče zabeležiti na določenem mestu. V tem zadnjem vidiku moramo poudariti, da lahko rečemo, da sta odvisni od dveh vrst pobočij: zavetnih pobočij, ki so za vetrovi, ki prevladujejo, in vetrovnih pobočij, ki so ki spadajo v gorovja ali gore, na katere neposredno vplivajo prej omenjeni vetrovi.
Zanimivo je, da je kraj na svetu, kjer je hitrejši veter, na Mount Washingtonu (Nova Anglija), posebej do 372 kilometrov na uro.