Etimologija anagrama nas opozarja na francosko anagramme, ki prihaja iz latinske anagramme . Anagram se imenuje sprememba v vrstnem redu črk, ki sestavljajo besedo, ki generira drugo besedo.

Vzemite primer besede "mačka" . Če prenesemo črke, jih spreminjamo, lahko oblikujemo druge izraze, kot so "drop" ali "toga" . Na ta način sta "mačka", "padec" in "toga" anagrama: besede, ki so napisane z istimi črkami, vendar so postavljene na drugačen način.

Izrazi lahko vodijo tudi do anagramov. "Nori avtor" je na primer anagram "Colo Tauro" . Anagrami se lahko pojavijo v različnih jezikih : "An Smith" je anagram "Ta človek" .

Nenavadno je, da koncept samih anagramov omogoča ustvarjanje anagramov, kot so "žabji razpon" ali "pusto ana" . Poudariti je treba, da se anagrami pogosto uporabljajo v besednih igrah in ugankah kot hobi, saj za njihovo usposabljanje zahtevajo uporabo ustvarjalnosti in spomina. Dobro upravljanje anagramov zahteva obsežen besednjak.

Kot je razvidno iz vseh prejšnjih primerov, ni anagramska zahteva, da imajo besede nekakšno razmerje glede na svojo semantiko ali slovnico, čeprav to ne pomeni, da lahko obstajajo zgolj naključje. Rečeno je, da se je "Voltaire", psevdonim slavnega pisatelja, filozofa in zgodovinarja francoskega izvora, pojavil kot anagram njegovega priimka, Arouet, v izrazu " Arouet l e j eune" ( Arouet, mladi), ki je vzel le "L" in "j" dveh preostalih besed in ob upoštevanju "u" kot "v" in "j" kot "i".

Anagrama je po drugi strani ime redakcije, ki je nastala leta 1969 v španskem mestu Barceloni . Ustanovitelj je bil Jorge Herralde, ugledni urednik in pisatelj.

Zahvaljujoč Herraldejevemu delu so številni avtorji različnih jezikov lahko prenesli svoja dela v špansko govoreče bralce. Njegovo kariero v založniškem svetu je večkrat podelila organizacija iz različnih držav. Glede na njegovo literarno zapuščino kot avtorja je objavil skoraj ducat knjig, v katerih se navadno ukvarja z uredniškim delom. Njegova žena Eulalia Lali Gubern je delala kot knjigarna in prevajalec.

Založba Anagrama je izdala knjige velikih avtorjev z vsega sveta, kot so Vladimir Nabokov, Norman Mailer, Sergio Pitol, Ricardo Piglia, Enrique Vila-Matas, Thomas Bernhard, Álvaro Pombo in Javier Marías . Po drugi strani pa podjetje vsako leto podeli dve nagradi za priznanje kakovosti neobjavljenih del: nagrado Herralde Novel in nagrado Anagram Essay .

Skozi zgodovino te založniške hiše, ki pokriva približno pol stoletja, je katalog knjig presegel tri tisoč, med njimi pa so številni danes najpomembnejši esej in pripovedni naslovi, čeprav je samoumevno, da Vsi avtorji niso dovolj srečni, da bi lahko objavili v tej hiši in zato je potrebna konkurenca.

Anagrama ima več zbirk z različnimi temami, najpomembnejše pa so naslednje:

* Hispanic narative, kjer špansko govoreči pisatelji fikcije so združeni, kot so Roberto Bolaño, Vera Giaconi, Alvaro Pombo, Marta Sanz, Ricardo Piglia, Mariana Enriquez, Javier Tomeo, Sara Mesa, Sergio Pitol, Esther García Llovet in začetki njihove kariere, Antonio Soler in Javier Marías;

* Panorama pripovedi, ki se osredotoča na fikcijo tujih avtorjev, kot so Cahterine Millet, Vladimir Nabokov, Pauline Dreyfus, Thomas Bernhard, Yasmina Reza, Patrick Modiano, Jean Echenoz, Ian McEwan, Christie Bridget, Norman Mailer, Linda Rosenkrantz, Albert Cohen, Sara Waters, Martin Amis, Roberto Calasso in Alessandro Baricco;

* Argumenti, z različnimi vrstami esejev, ki so jih pripravili pisatelji, filozofi in sodobni misleci, med katerimi lahko izpostavimo Graciela Speranza, Anselm Jappe, Julijo Cagé, Guy Debord, Patricio Soley-Beltran, Greil Marcus in Hans Magnus Enzensberger.