Opredelitev celične biologije

Da bi začeli odkrivati ​​pomen izraza celična biologija, je treba nadaljevati z poznavanjem etimološkega izvora dveh besed, ki ga oblikujejo:
-Biologija je beseda grškega izvora, je rezultat vsote dveh elementov tega jezika: samostalnik "bios", ki ga lahko prevedemo kot "življenje", in izraz "loža", ki je sinonim za "znanost" .
-Kelularna je latinskega izvora. Prihaja iz "cellullaris", kar pomeni "glede na celice" in je rezultat dodajanja treh elementov: samostalnik "cella", ki ga lahko prevedemo kot "celico"; pomanjševalno pripono "-ula" in pripono "-ar", ki je enakovredna "glede na".

Celična biologija

Da bi natančno razumeli, kaj je celična biologija, moramo analizirati koncepte, ki sestavljajo izraz. Biologija je znanost, ki se ukvarja s proučevanjem sestave, razvoja, delovanja, povezav in porazdelitve živih bitij. Cellular je po drugi strani povezan s celicami (osnovna enota živih organizmov, ki se lahko neodvisno razmnožujejo).

Celična biologija je torej disciplina, ki je specializirana za analizo celic . Gre za znanstveno specializacijo, ki se osredotoča na strukturo, delovanje, komponente, interakcije in lastnosti teh mikroskopskih enot, ki se hrani z informacijami, povezanimi z genetiko, biokemijo in imunologijo, med drugimi področji sveta. vedeti

Oblikovanje optičnega mikroskopa je bil prvi korak v razvoju celične biologije. Ta naprava je omogočila opazovanje in proučevanje celic. Kmalu se je disciplina povečala z napredovanjem različnih tehnik in z izumom elektronskega mikroskopa .

Strokovnjaki iz celične biologije preučujejo celice na molekularni ravni v specializaciji, znani kot molekularna biologija . Jedro, mitohondriji, ribosomi, plazemska membrana in endoplazmatski retikulum so nekateri od elementov, ki sestavljajo predmet raziskave.

Poudariti je treba, da so skozi zgodovino obstajali pomembni celični biologi, ki so jim s svojimi študijami in teorijami uspeli dati težo, ki jo ima danes omenjena disciplina. Natančneje, med najpomembnejšimi lahko poudarimo naslednje:
-Peter Agre (1949), dobitnik Nobelove nagrade za kemijo leta 2003. Predvsem je izstopal iz dela, kot je povezava pomanjkanja spektrina s patologijami, ki so privedle do vzpostavitve sferocitoze.
-Antonie van Leeuwenhoek (1632-1723). Ta nizozemski raziskovalec ni samo zaslužen za odkritje rdečih krvnih celic, bakterij, kvasovk ali protozoov, ampak tudi za ustvarjanje številnih mikroskopov. Postal je znan kot oče mikrobiologije.

Uporaba znanja o celični biologiji je večkratna. Celična biologija omogoča spoznati delovanje bolezni, razviti zdravljenje proti virusom in bakterijam ter na primer pomagati pri obnovi in ​​obnovi organov in tkiv.

Priporočena