Opredelitev delodajalca

Najprej je pomembno, da pred polno vključitvijo pomena izraza „delodajalec“ nadaljujemo z določanjem njegovega etimološkega izvora. Ko raziskujemo, odkrijemo, da izvira iz latinščine in natančneje iz besede "patronus", ki se lahko prevede kot "zaščitnik ali obrambni pravnik".

Delodajalec

Delodajalec je pridevnik, ki se nanaša na delodajalca ali upravni odbor . Kot samostalnik lahko izraz imenuje skupnost delodajalcev.

Delodajalec je torej združenje delodajalcev ( delodajalcev ) ali generično ime, podeljeno posameznemu delodajalcu. Pojem delodajalcev se pogosto uporablja kot sinonim za podjetje, čeprav vključuje tudi delavce in menedžerje, ki niso delodajalci.

Na primer: "Ker je Marcos del šefov, nam ne posveča več pozornosti", "delodajalci ne morejo prezreti problemov delavcev", "najboljša politična stranka je tista, ki uspe zastopati interese gospodarstvenikov in zaposlenih hkrati “ .

V primeru Španije moramo poudariti, da obstajajo različne vrste delodajalcev. Tako na primer na kmetijski ravni obstajajo tako imenovane agrarne zbornice ali združenja, kot so ASAJA (Agrarno združenje mladih kmetov) ali COAG (koordinator organizacij kmetov in živinorejcev).

Lahko rečemo, da delodajalci vključujejo ljudi, ki ustvarjajo delovna mesta in ki vodijo delovne odnose s posamezniki, ki imajo razmerje odvisnosti (s pogodbo o zaposlitvi).

V tem smislu so delodajalci ključni akter v gospodarstvu, ki izraža interese delodajalcev (tako kot sindikati predstavljajo delavce). Delodajalci lahko zato pritiskajo na vlado, vplivajo na trg ali vplivajo na interese delavcev.

Na enak način je treba opozoriti, da lahko delodajalci opravljajo pomemben pritisk na delavce. Dober primer tega je obstoj tako imenovanega »lockout«. To je izraz, ki se nanaša na dejanje zapiranja podjetja po naročilu lastnikov. Jasen cilj je, da se delavci soočijo s tem, preden so dolžni sprejeti pogoje, ki so jim ponujeni, saj bodo sicer na ulicah brez zaposlitve.

Vse to, ne da bi prezrli, da obstaja tisto, kar se imenuje odgovornost delodajalca. To je zlasti gospodarska kazen, ki se naloži delodajalcu, ki ne izpolnjuje obveznosti, ki svojim dejanjem preprečuje, da bi njihovi delavci uživali ugodnosti denarja, ki jim ustrezajo, na primer v primerih, ki bi bili materinstvo ali celo bolezni

Pravila igre na trgu dela torej urejajo dve veliki kolektivi (sindikati in delodajalci) in država. Običajno gre za to, da se delodajalci in sindikat pogajajo o različnih vidikih dela in da država deluje kot posrednik.

Priporočena