Znan je kot cocoliche do žargona, ki ga uporabljajo nekateri italijanski priseljenci v latinskoameriških državah in ki združuje pojme svojega jezika izvora z elementi španščine. Koncept se običajno uporablja v Argentini in Urugvaju .

Cocoliche se je v devetnajstem stoletju pojavil iz mešanice italijanskih narečij s španskim jezikom . Med koncem 19. in začetkom 20. stoletja je velik delež prebivalcev argentinske prestolnice prišel iz Italije . Sprememba izrazov, ki pripadajo njihovim domačim narečjem in drugim jezikom države gostiteljice, izhaja iz razvoja tega žargona.

Cocoliche denominacija je nastala v kreolskem cirkusu bratov Podestá, kjer je bil lik, imenovan Cocolicchio . To je navdihnilo Antonio Cuculicchio, kalabrijski priseljenec, ki je bil del podjetja, ki je delal kot pionir .

Čeprav je cocoliche malo po malo izginjala kot žargon vsakodnevne uporabe, je bilo nekaj njenih izrazov pridobljenih v Buenosairean lunfardo. Trenutno se še vedno uporabljajo besede, kot so "bagayo" (iz bagaglio ), "chanta" ( ciantapuffi ), "chicato" ( ciecato ), "facha" ( faccia ), "mina" ( femmina ) in "pible" ( pivello). ). Izraz kot "Kid, si chicato?" Ne razumem, kako lahko nekdo s tvojim obrazom odide z rudnikom, ki je bagayo ", v tem okviru vključuje elemente lunfarda, vendar ima svoje korenine v cocoliche.

Cocoliche spada v skupino jezikov, imenovano pidgin, angleški izraz, ki označuje tiste poenostavljene jezike, ki jih ustvarjajo in uporabljajo člani skupnosti, ki ne delijo maternega jezika ali se naučijo drugega na zadostni ravni, da ga uporabljajo namesto svojega . Skozi zgodovino se je ta vrsta fuzije zgodila v mnogih primerih, zlasti v gospodarskih odnosih in v kolonijah, kjer je bilo suženjstvo uporabljeno za pokritje delovne sile.

Pidgin, in v tem primeru cocoliche, ni nič drugega kot poenostavljena koda, ki ne povzroča zapletene ali zelo natančne komunikacije, saj nobena od obeh strani ne pozna zadostnega znanja obeh jezikov. Poleg tega so njihove strukture zgrajene skoraj poljubno, pogosto zaradi podobnega zvoka, ki ga imajo nekateri izrazi.

Z drugimi besedami, cocoliche je nastala zaradi potrebe, da bi morali italijanski priseljenci s konca devetnajstega stoletja komunicirati s prebivalci mesta Buenos Aires, ker ni bilo dovolj znanja, da bi popolnoma govorili v španščini in zaradi v argentinskih je zadovoljna raven italijanščine.

Zato ne gre za vključitev vrste izrazov in struktur, ki jih natančno nadzira Kraljevska španska akademija, temveč za obupen ukrep, ki se je v zgodovini zgodil anekdotično in je pustil pečat na španskem v Južni Ameriki. Ni treba posebej poudarjati, da za poznavanje teh besed ne moremo potovati v Italijo in se zlahka razvijati, zlasti zato, ker jih je večina argentinskih tolmačila napačno interpretirala ali pa se niso uporabljala v italijanskem jeziku, temveč v nekaterih posebnih narečjih .

Kot se dogaja z izrazi, ki jih vključujemo iz drugih jezikov, čeprav se v mnogih primerih mešanica ne pojavlja na ravni cocoliche, je pomembno poudariti ogromno razdaljo, ki obstaja med obliko in uporabo izposojenega besedila in njegovih značilnosti v jeziku. original

Imenuje se tudi cocoliche k temu ali tistemu, ki kaže ekstravagantno ali okusno kombinacijo . Na primer: "Paulina je cocoliche: vedno se oblači na smešen način", "Ta stranka bo cocoliche" .