Latinski izraz compăter je prišel v naš jezik kot družabnik . Družba posameznika je boter njegovega sina . Po drugi strani pa je oče svojega kumca imenovan tudi compadre.

Na primer: "Jutri bom šel na ribolov s svojim šogatom in mojim družabnikom", " Družabnik mojega prijatelja je v svoji hiši doživel nasilen rop in zdaj je hospitaliziran", "Jaz sem vaš družabnik, vedno vam bom na voljo za kaj potrebujete vi ali vaš otrok . "

Compadre etimologija je povezana s tistim, ki sodeluje z očetom . V katoliški veroizpovedi človek kliče družabnika kot botra krsta ali potrditve svojega sina . S sorodstvom se domneva, da družbenik prevzame zavezo, da bo pomagal očetu svojega kumca v skrbi za istega. V primeru, da je otroška botra, bodo otrokovi starši aludirali na njo kot na družbo.

S podaljšanjem tega pomena se v nekaterih državah pravi, da je prijatelj družabnik, onstran obstoja ali ne, sorodstvene vezi. Dva moža, ki sta se poznala trideset let in sta ohranila prijateljsko razmerje, lahko pokličeta drug drugega "družabnika" .

Glede uporabe v verskih sakramentih, kot so krst in potrditev, je pomembno omeniti, da so starši otroka, ki jih bodo prejeli, večkrat izbrali ljudi, ki komaj vedo, da igrajo vloge botra in botra. Z drugimi besedami, družabniki in družabniki pogosto ne izpolnjujejo funkcije zaščite in svetovanja božjim otrokom ali pomoči staršem, ne glede na obljubo, ki so jo dali.

V skladu s cigansko tradicijo Španije, na primer, ko se rodi otrok, poteka veliko praznovanje, ki se ga udeležijo vsi člani lokalne skupnosti. To je mogoče storiti v hiši očeta ali botra, banket pa je na voljo z različnimi sladicami in pijačami. Namen tega obreda je okrepiti vezi med družinskimi člani in novincem, pa tudi tistimi, ki se mu pridružijo s svojim botrom, osebnostjo, ki je zelo pomembna in ki jo imenujejo "družabnik".

Tudi zamisel o družbi se uporablja za klic vsakega posameznika, celo za tujec: »Hej, kolega, imaš kovanec?«, »Bi mi lahko povedal čas, kolega?«. Ta enak ali podoben pomen se lahko pojavi v drugih špansko govorečih državah ali regijah, včasih pa na izgovorjavo vpliva lokalni naglas, tako da beseda ne zveni vedno enako; pravijo, da se v Andaluziji, na primer, včasih izgovarja " ompare ".

Po drugi strani pa je v Urugvaju in Argentini znan kot družabnik ali vojaški človek ali borec: "V mojo hišo je vstopil z zrakom družabnika in jaz sem ga vrgel ven", "Predlagam, da se ne igrate z Don Manuelom "

Kljub temu, da sta si govorila isti jezik in sta v hoje drug od drugega, je pomen, ki ga špansko govoreče države dajejo temu izrazu, lahko precej drugačen, enako pa velja tudi za njegovo zmanjšanje. V Peruju, na primer, se ne imenuje le družabnik, ampak lahko ga imenujete tudi compadrito, da izrazi posebno naklonjenost, medtem ko ima v Argentini in Urugvaju manjši negativen prizvok.

V okviru družine lahko oče poročene ženske pokliče svojega zeta, in obratno. Druge oblike, ki prejmejo to besedo, so "compadrote", "compae", "cumpai", "compa", "compai", "compayito", "compete" in "compi".