Opredelitev socialna psihologija

Pri zbiranju informacij o tako imenovani socialni psihologiji lahko opazimo, da se je ta disciplina začela razvijati v začetku 20. stoletja v Združenih državah. Gre za vejo psihologije, ki se vrti okoli predpostavke, da obstajajo psihološki procesi, ki določajo, kako deluje družba in kako poteka socialna interakcija. Ti družbeni procesi so tisti, ki označujejo značilnosti človeške psihologije.

Socialna psihologija

Socialna psihologija preučuje medsebojno odločenost posameznika in njegovega družbenega okolja. Tako ta znanost raziskuje socialne značilnosti vedenja in duševnega delovanja.

Za veliko večino strokovnjakov in znanstvenikov socialne psihologije, brez dvoma, je oče ali eden od prednikov istega francoskega sociologa Augusta Comteja. Podoba, ki je med drugim sprožila tako imenovano pozitivno moralo in se osredotočila tako na vlogo človeka v družbi in kulturi in kakšne so njene biološke podlage v smislu obnašanje

Vendar pa je tudi v tej kategoriji predhodnik in pionir te discipline, ki nas zaseda nemški intelektualka Karl Max, ki je postavil vrsto elementov, ki bodo kmalu temeljni v tem. Še posebej je razvil koncepte, ki se nanašajo na vplive, ki jih ima posameznik tako kulturno kot institucionalno, materialno ali tehnično.

K vsem tem lahko dodamo, da so zlasti tisti, ki se štejejo za graditelje te socialne psihologije, trije Američani: George H. Mead, Floyd Henry Allport in Kurt Lewin, ki je bil poljski, vendar je postal ameriški državljan.

Psiholog je ta zadnji, ki izstopa kot ustanovitelj tako imenovane moderne socialne psihologije, ki je na otipljiv in izjemen način prispeval k razvoju gestalt psihologije (sedanje sodobne psihologije) in ustvarjanju tistega, kar je znano. z imenom teorije polja.

Teorija, ki med drugim izpostavlja, da je nemogoče poskusiti spoznati in razumeti vedenje človeka izven njegovega okolja.

V socialni psihologiji lahko omenimo različne pristope, kot so psihoanaliza, biheviorizem, postmoderna psihologija in perspektiva skupin .

Psihoanaliza razume socialno psihologijo kot vejo, ki preučuje kolektivne nagone in represije, ki izvirajo iz notranjosti posameznika, nezavednega, da poglobijo kolektiv in vplivajo na družbo.

Behaviorizem pa obravnava socialno psihologijo kot preučevanje družbenega vpliva, zato usmerja svoja prizadevanja na opazovanje in analiziranje vedenja subjekta glede na vpliv okolja ali drugih.

Za postmoderno psihologijo pa je socialna psihologija odgovorna za analizo komponent, ki posegajo v raznolikost in socialno fragmentacijo .

Končno, glede na perspektivo skupin, vsak sklop posameznikov predstavlja enoto analize z lastno identiteto. Zato socialna psihologija proučuje človeške skupine kot vmesno točko med socialnim in depersonaliziranim ter med posameznikom in posameznikom .

Priporočena