Kar se je že zgodilo, je del preteklosti . Če se umestimo v kronološko črto, je preteklost tisto, kar je ostalo za trenutnim časom ( sedanjost ), medtem ko se bodo dogodki, ki se še niso uresničili, zgodili v prihodnosti .

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je preprosto preteklost in neprekinjeno preteklost zelo enostavno razlikovati, če so njihove definicije skrbno preučene, je treba omeniti, da veliko tujcev uporablja drugo namesto prvega, verjetno zaradi nekaterih jezikovnih razlik, ki jim preprečujejo, da bi zaznale aplikacijo. pravilno vsakega. Na primer, da bi izrazili, da so "Rimljani uporabljali ščite in kopje", najbolj natančen stavek konjugira uporabo glagolov v preteklosti preprosto (" Rimljani so uporabljali ščite in kopje ") in ne v preteklosti neprekinjeno (" Rimljani so uporabljali ščite in sulice ") .

Kot pri enostavni sedanjosti in neprekinjeni, lahko preprosta preteklost nakazuje dejanje, ki se je dogajalo večkrat v daljšem časovnem obdobju, nekaj, kar je veljalo v preteklem obdobju (" šel sem v šolo z avtobusom ")., " V šolo sem šel z avtobusom "); vendar, za razliko od sedanje preproste, služi tudi za pripovedovanje dogodka, ki se je zgodil samo enkrat, v natančno določenem trenutku (" Tisti dan sem končno razumel očetove besede ", " Ta dan sem končno razumel očetove besede ") .

Nenehna preteklost ne more izpolniti nobene od teh funkcij, vendar nam lahko da kontekst, v katerem najdemo zadnji primer: " Tisti dan, ko sem brala tvojo knjigo, sem končno razumela očetove besede ", " Tisti dan, ko sem brala tvojo knjigo, Končno sem razumel besede svojega očeta . " Dejanje branja sogovornikove knjige lahko na primer nakazuje, da je pošiljatelj zaradi svoje vsebine lahko obdelal in razumel sporočilo, ki mu ga je oče dal v prejšnjem primeru ; zato je ta gradnja sekundarna, lahko jo izpustimo brez spreminjanja glavnega pomena stavka.

Pomembno je vedeti, da angleški jezik ne uporablja izraza čas, da bi združil možne konjugacije glagolov, ampak uporablja besedo napeto ; čeprav ga v španščini prevajamo kot čas, se potreba po uporabi drugega koncepta pojavi zaradi tega, ker nimamo dovolj konjugacij za izražanje vseh glagolskih časov. V angleščini torej veliko časov pomeni več kot en čas, odvisno od konteksta .