Vrste besed izvirajo iz latinskega typus in je izraz, ki se nanaša na klasifikacijo, diskriminacijo ali razlikovanje različnih vidikov, ki so del celote. V skladu s slovarjem Kraljeve španske akademije (RAE) se tip uporablja za določen model ali vzorec, ki omogoča temeljito preučevanje vprašanja. Izraz se nanaša tudi na tisto, ki predstavlja nekaj ali primer, ki označuje stvar.

Na področju biologije je tipska vrsta tista, ki omogoča določitev definicije skupine večjega ranga glede na njeno taksonomijo, kot spol ali družino . Ta vrsta se uporablja za opis skupine, katere člani imajo določene podobne značilnosti in omogoča, da se razlikujejo od primerkov različnih vrst.

V ravnini kaligrafije je tipografija skupina črk, ki so bile oblikovane po skupni slogovni enoti . Napačno je, da se pojem vira pogosto uporablja kot sinonim prejšnjega koncepta, v resnici pa predstavlja člana neke vrste.

Po drugi strani je obrestna mera indeks, ki se uporablja za izračun donosnosti, ki bo nudila prihranke ali stroške posojila. To je odstotek, ki nam omogoča, da vemo, koliko denarja bomo zaslužili ali plačali v določenem časovnem okviru glede na znesek, ki smo ga vložili ali zahtevali.

Kot je mogoče opozoriti, je uporaba izraza raznolika in nešteta; Na vseh področjih ga lahko uporabite, da pridete do določene klasifikacije nečesa. Opozoriti je treba, da se pojem tipa uporablja za označevanje človeka ali posameznika, včasih s prezirljivim pomenom.

Vrste besed

Besede se lahko razdelijo na več vrst, pri čemer se za vsako razvrstitev upošteva poseben vidik, glede na:

* Morfologija : Besede so lahko spremenljive (tiste, ki so prilagodljive, kot pridevniki ali samostalniki) ali nespremenljive (ne dovoljujejo nobene vrste upogibanja, kot se dogaja s prislovi ali predlogi);

* Poudarek : Akutne ali oksitonske besede (poudarjene v zadnjem zlogu, ne glede na prisotnost naglasa ali tilde, npr .: petje), grob ali paroksiton (poudarek nosi predzadnji zlog, npr .: drevo)., esdrújulas ali proparoxítonas (naglašeni zlog je antepenultimate, npr: strela) ali sobresdrújulas, znan tudi kot superproparoxítonas (naglas se nahaja v zlogu, ki je pred antepenultimate, ex: povej mi);

* Funkcija : Glede na vlogo, ki jo imajo v stavku (samostalniki, pridevniki, členi, predlogi, glagoli in prislovi, so nekatere vrste besed glede na funkcijo, ki jo zasedajo v izjavi);

* Poreklo : Razvrščeni so po pogojih, iz katerih prihajajo; so lahko primitivni (predniki, ki so vzrok za druge, npr. meso, ki je primitivna mesojeda ali izrezljana), izpeljani (tisti izrazi, ki se oblikujejo iz primitivnih besed, npr. krvavitev iz mesa), preprosta (besede, ki se oblikujejo z enim leksemom ali morfemom, npr .: he), spojina (izrazi, sestavljeni iz več kot enega leksema, npr .: potovanje) in parasintetika (tvorjena s kompozicijo ali derivacijo, tj. iz dveh izrazov, ki sta združiti ali povezati, npr .: multinacionalno);

* Vsebina : To predvideva konceptualne besede (izrazi, ki imajo sam po sebi pomen, npr. Samostalniki in pridevniki) ali razmerje (vzpostavitev povezave med dvema ali več besedami izjave, npr. Členi, predlogi in vezniki);

* Število zlogov : lahko so enozložni (tvorijo ga eni zlogi, npr .: vile), kar pomeni dvoslojni (sestavljen iz dveh zlogov, npr. Prt), trislojni (sestavljen iz treh zlogov, npr .: manatee), štirih zlogov (štiri zloge), ex: ventilator) ali pentasyllabic (sestavljen iz petih zlogov, npr. nerazumljivo).